12. marec – svetovni dan glavkoma

Glavkom – tihi tat vida

Glavkom – tihi tat vida

Glavkom je glavni vzrok nepovratne slepote in drugi najpogostejši vzrok slepote po vsem svetu. Ko določeno število živčnih vlaken odmre, se namreč pojavijo izpadi v vidnem polju in značilne spremembe na očesnem ozadju. 
 
Za prepoznavanje glavkoma je potreben temeljit očesni pregled, pregledi za vidno ostrino pri optiku niso dovolj. Diagnozo za glavkom lahko postavi le oftalmolog na osnovi temeljitega pregleda vidnega živca in očesnega ozadja, očesnega pritiska, debeline roženice in testa vidnega polja, vidne funkcije in vidne ostrine.  

V zgodnji fazi bolezni bolniki nimajo simptomov 

Bolniki glavkoma v začetnih fazah ne prepoznajo, ker težav nimajo, tudi vidna ostrina je kljub bolezni dolgo ohranjena. Izpadi, ki pa se pojavljajo v vidnem polju, pa niso v samem centru, ampak ob centru in niso moteči za bolnika, zato bolniki bolezni dolgo ne opazijo. Zato je zelo pomembno, da se vsi odpravimo na pregled oči po 40. letu starosti, četudi nimamo težav z vidom. Tisti, ki imajo glavkom v družini, pa že prej, okoli 35. leta starosti. 
 
Dejavniki ogroženosti so rasa, višja starost, povišan očesni pritisk, družinska obremenjenost, kratkovidnost ali daljnovidnost, predhodne očesne poškodbe, manjša centralna debelina roženice, druge bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, motnje prekrvavitve ter dolgotrajno zdravljenje s kortikosteroidi. 

Glavni cilj zdravljenja je upočasnitev napredovanja bolezni in ohranitev preostalega vida 

Poškodb na vidnem živcu in izpadov v vidnem polju, ki so že nastali zaradi glavkoma, ne moremo pozdraviti ne z zdravili in ne z operativnimi posegi. Zato je zelo pomembno zgodnje odkrivanje te bolezni in pravočasen začetek zdravljenja, da upočasnimo oziroma preprečimo napredovanje bolezni in ohranimo vidno funkcijo.  
 
Glavkom zdravimo z različnimi metodami, in sicer z zdravili v obliki kapljic, s katerimi dosežemo povečan odtok očesne vodice iz očesa ali zmanjšanje njenega proizvajanja, z laserskim ali kirurškim zdravljenjem, s katerim poskušamo znižati očesni tlak. Znižanje očesnega pritiska je namreč edini doslej dokazan učinkovit način zdravljenja, ki pomaga pri upočasnitvi napredovanja te progresivne in neozdravljive bolezni. O optimalni terapiji govorimo, ko pri bolniku z glavkomom živčna vlakna v vidnem živcu propadajo z enako hitrostjo, kot se sicer to normalno dogaja v procesu staranja. 
 

Vir: Strokovni posvet z oftalmologi v organizaciji STA, 12. 3. 2024