Veseli smo, da lahko delimo objavo poglobljenega intervjuja z direktorico družbe Medis, dr. Martino Perharič, objavljenega v reviji Lekarništvo, ki jo izdaja Lekarniška zbornica Slovenije. Intervju razkriva karierno pot dr. Perharič, njeno predanost zagotavljanju enakopravnega dostopa do inovativnih zdravil ter njen značilni vodstveni pristop. Vabimo vas, da se poglobite v ta zanimiv pogovor, ki ga je vodila Darja Potočnik Benčič, glavna urednica revije.
Dr. Martina Perharič ima zanimivo poklicno pot, od raziskovalke do menedžerke. Deluje na mnogih področjih, je polna idej in predvsem polna optimizma. Med drugim je tudi aktivna članica Slovenskega farmacevtskega društva in prejemnica Minařikovega priznanja za leto 2021.
V Medisu na različnih vodstvenih pozicijah deluje že 22 let, pri čemer sama sebe vidi predvsem kot gonilno silo prizadevanj, da bi tudi ekonomsko manj atraktivne države imele dostop do naprednih novih zdravil. Svoj slog vodenja opisuje kot intuitiven in zase pogosto pravi, da ima »dober nos« za sodelavce. Ob pogovoru z njo začutiš pristnost, odločnost, predvsem pa ljubezen in spoštovanje do zdravil.
Najprej precej klišejsko vprašanje, ki pa je v Vašem primeru kar na mestu, saj je Vaša poklicna pot zelo raznolika. Torej, zakaj študij farmacije, zakaj ne menedžment, ekonomija, morda pravo?
Vedno sem bila naravoslovka in vedno sem z zanimanjem spremljala medicino. Ko gledam nazaj, pravzaprav vidim, da sem uspela nekako združiti vsa svoja zanimanja, čut za vodenje ljudi in potrebo po stalnem napredku v nek zame zelo izpopolnjujoč poklic znotraj farmacevtske industrije. Tu lahko svoje sposobnosti kar najbolje uporabim pri uvajanju naprednih terapij v državah vzhodne in srednje Evrope.
Seveda sem menedžerka, ampak osebno sem v prvi vrsti povezovalka podjetij in ljudi oziroma njihovega znanja in njihovih idej. V vlogi voditeljice jih zavezujem k skupnemu cilju, ki je za vse nas, ki smo kakorkoli povezani s segmentom zdravstva, enak: tu smo, da dobro delamo, da bomo delali dobro - za dobrobit bolnikov.
Občudujem medicinski napredek in menim, da moramo biti kot družba hvaležni za vsako terapevtsko odkritje. Morda prav mi, farmacevti, naredimo premalo, da bi širša javnost to ključno dodano vrednost resnično dojela in prepoznala. Povejte mi, kako bi potekalo zdravljenje v bolnišnici ali doma ter kolikšna bi bila naša povprečna življenjska doba, če ne bi bilo vseh teh izjemnih zdravil?
Uvajanje novih zdravil na trg, pregovarjanje s partnerji iz industrije – to je tisto, kar me privlači in žene naprej. Zdi se mi popolnoma nedopustno, da bi bolnike zaobšli dosežki znanosti, in sicer zgolj zato, ker prihajajo iz države z nižjim BDP ali ker njihova država zaradi premajhnega števila prebivalcev ne dosega ekonomskih meril za proizvodnjo in uvedbo določenega specialističnega zdravila. Bolnik v Bolgariji je enak bolniku v Nemčiji in vsakomur pripada pravica do enako hitrega dostopa do zanj optimalnega in sodobnega zdravljenja. Pa žal še zdaleč ni tako! Bolniki v Nemčiji na dostop do novih zdravil čakajo približno 133 dni, medtem ko bolniki v Romuniji čakajo 899 dni. Povedano drugače: v manjših in vzhodnoevropskih državah članicah EU je na voljo manj kot 30 % zdravil centralno odobrenih zdravil, medtem ko jih je v Nemčiji 92 %, povprečje EU pa je 46 %.
V Medisu bistveno pripomoremo k zniževanju teh razlik v dostopnosti do novih zdravil in to ne le, ko gre za srednjeevropske članice EU, temveč tudi v državah na Balkanu, kjer so ti zaostanki še bistveno večji. Proizvajalce uspešno prepričujemo, da bomo z visokousposobljenimi lokalnimi strokovnjaki za trženje in prodajo, medicinsko podporo, financiranje in regulativo naredili vse, da bo neko zdravilo prišlo do bolnikov, ki zdravilo potrebujejo in ko ga potrebujejo. Na ta naša prizadevanja smo zelo ponosni, zlasti ker vse to počnemo na edini možen način, tj. etično in transparentno. Vedno, ko zaključimo dogovarjanja z globalnimi farmacevtskimi in biotehnološkimi podjetji, je to za nas potrditev, da delamo dobro. Rezultat, da se bo že obstoječemu portfelju prek 160 zdravil pridružilo še eno ali več novih, pa tudi mene osebno kot farmacevtko utrjuje v prepričanju, da je naš prispevek k izboljšanju zdravstvene oskrbe izjemen.
Če se ne motim, Vas je najprej pritegnilo znanstvenoraziskovalno delo. Kaj je bilo področje Vaših raziskav? In koliko časa ste vztrajali v tem poklicu?
Drži, prvih sedem let po diplomi na farmaciji sem bila mlada raziskovalka in doktorska študentka pod mentorstvom prof. dr. Zorana Grubiča na Inštitutu za patološko fiziologijo (PAFI) na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Začetno raziskovalno delo s področja uravnavanja nevrotransmiterja acetilholinesteraze v skeletni mišici pod vplivom bojnega strupa somana sem nadgradila z raziskavami na stopnji mRNA, kjer smo v laboratoriju na PAFI s pomočjo razvoja nove analitske HPLC-metode poskušali dobiti odgovore glede sinteze in razgradnje skeletno-mišičnih beljakovin pod vplivom dolgotrajnega zdravljenja z glukokortikoidi in te izsledke tudi objavili v odmevnih mednarodnih revijah. Po opravljenem doktoratu iz temeljnih nevrobioloških ved sem se zaposlila v lokalni podružnici farmacevtskega podjetja Hoechst, kasneje Aventis, kot vodja marketinga in prodaje. Pri tem delu je poglobljeno medicinsko poznavanje izbranih terapevtskih področjih ter stalno izobraževanje ključno za uspeh, pri meni pa tudi za veliko veselje do dela v farmacevtski industriji.
Medis je slovensko družinsko podjetje, ki vztrajno raste. Začetek je bil seveda pogumna in drzna odločitev kolega, farmacevta, Toneta Strnada. Nam lahko na kratko opišete »karierno pot« Medisa?
Medis je Tone Strnad, mag. farm., ustanovil leta 1989 z namenom, da bi v Jugoslaviji promovirali zdravila. Država je dobro leto po tem začela razpadati in Medis se je moral hitro prilagoditi. Kmalu se je prebil med najhitreje rastoča slovenska podjetja. Ker so bili proizvajalci zdravil, za katera je celotno trženje in distribucijo prevzel Medis, zadovoljni z delom in rezultati v Sloveniji, so se z nami začeli dogovarjati tudi za širitev vseh trženjskih aktivnosti v druge države. Sama sem v podjetje prišla prav v času, ko smo začeli izvajati aktivnosti na hrvaškem trgu s programi dveh proizvajalcev. Zelo kmalu, pa vendarle postopoma, so sledile še druge države srednje in vzhodne Evrope. Naša mednarodna širitev je napredovala skladno z razvojem portfelja, kajti celotno trženje so nam zaradi odličnih referenc zaupala vedno nova partnerska podjetja.
Danes je Medis mednarodno prepoznavno, trdno in sodobno podjetje, ki ima najmodernejše sisteme in orodja, kompetence ter ugled v strokovni javnosti, ki smo ga desetletja gradili in vselej upravičili visoko podkovani ter zagnani sodelavci. Naši partnerji so nemalokrat presenečeni, ko jim povemo, da zaposlujemo 400 ljudi in da smo prisotni v 18 državah, ter da smo naše poslovanje digitalizirali s sistemi, ki so nad pričakovanji njihovih sicer zelo visokih standardov.
V 34 letih smo postali vodilno podjetje v regiji za celovito trženje inovativnih zdravil na recept, bolnišničnih zdravil in zdravil brez recepta, prehranskih dopolnil, medicinskih pripomočkov in medicinske opreme. Nekatera zdravila so plod našega lastnega razvoja, večji del izdelkov v našem portfelju pa proizvajajo naša partnerska podjetja, ki so večinoma velika farmacevtska podjetja iz EU, Švice, ZDA in Japonske. Nekatera zdravila, ki jih tržimo, so zelo nišna, saj so namenjena ozkim skupinam bolnikov z redkimi boleznimi, v nekaterih terapevtskih skupinah lahko naštejemo le pet do deset bolnikov v posamezni državi.
V vseh teh letih, kar uspešno poslujemo, smo uspeli ohraniti neodvisnost, ostali smo podjetje v slovenski lasti in nismo del neke korporacije ali tujega finančnega sklada. Vse smo ustvarili sami, z lastnim znanjem in delom. Poleg tega Medis nikoli, niti pod vodstvom gospoda Strnada niti pod mojim vodstvom, ni iskal rokohitrskih poslov, ki pridejo čez noč in ne zahtevajo kakega posebnega znanja. Vedno smo skrbno izbirali partnerje in njihove proizvode tako, da smo zasledovali potrebe na trgu in najvišjo kakovost. Na to smo vsi zelo ponosni.
Omenili ste, da si prizadevate prepričati proizvajalce zdravil. Kako pa Vam jih uspe prepričati?
(smeh) Težko, a smo dobri! Naše prednosti so odlično poznavanje lokalnih trgov, dolgoletne izkušnje in strokovno znanje naših zaposlenih pri trženju zdravil. Kot strokovnjaka in predvsem zanesljivega partnerja nas poznajo praktično vse medicinske specialnosti, društva, ustanove in regulatorji na vzhodnem in osrednjem evropskem teritoriju od Albanije do Estonije. Sodelujemo predvsem z velikimi in srednje velikimi farmacevtskimi podjetji, ki se, namesto da bi odprli lastno poslovalnico v državi, raje odločijo za partnerstvo z nami. Kot regionalnemu partnerju, ki pozna lokalne posebnosti in deležnike na izbranem trgu, nam zaupajo, da bomo namesto njih opravili vse aktivnosti, ki so potrebne za celovito trženje določenega zdravila v tej državi.
Na ta način si naši partnerski proizvajalci zagotovijo, da bo delo vrhunsko opravljeno, oni pa se bodo lahko usmerili na večje trge. Kajti zavedati se moramo, da proizvajalci že s trgi, kot so ZDA, grozd evropskih velikih trgov (Francija, Italija, Nemčija, Španija in Velika Britanija) ter Kitajska in Japonska, pokrijejo približno 80 odstotkov svetovnega farmacevtskega trga. Preprosto povedano, uspešno lansiranje zdravil na velikih trgih je zanje ključno, velikokrat pa tudi zadostuje za uspeh in pokritje ogromnih stroškov razvoja nekega zdravila. Manjše države zanje pomenijo veliko dodatne kompleksnosti. Vsaka država ima namreč svoje regulatorne zahteve, lasten jezik, različne cenovne politike in druge posebnosti. Kot farmacevtka se ves čas borim, da globalni proizvajalci zdravil teh trgov ne bi spregledali in da bi imeli vsi bolniki enake možnosti zdravljenja. In v Medisu smo za to res veliko storili. Je pa to tek na dolge proge in zelo naporno delo.
V poslovnem svetu se veliko govori o tem, da se bomo podjetja v prihodnje morala še bolj specializirati in se obenem še veliko širše povezovati z drugimi podjetji, ki lahko nadgradijo in dopolnijo naše kompetence ter dejavnosti. Primer takega edinstvenega mednarodnega povezovanja znotraj industrije je World Orphan Drug Alliance (WODA), katerega pobudnica sem. Medis je med ustanovnimi člani tega združenja sorodnih podjetij, ki si prizadevajo za čim hitrejšo uvedbo zdravil za redke bolezni (t. i. zdravila sirote) na vsa tista območja sveta, ki bi sicer do teh zdravil prišla z zamikom ali pa morda sploh ne. Sedaj je članic zavezništva WODA že osem in pokrivamo 76 držav sveta. Ker je vsak od članov WODA strokovnjak za izbrano regijo, lahko proizvajalcem ponudimo dostop do teh trgov skozi enotno vstopno točko, zaradi te poenostavitve pa se skrajša dolgotrajnost dogovarjanja s proizvajalci.
Glede na razvoj podjetja in Vašo vlogo pri tem - kam je namenjen Medis in Vi v naslednjem desetletju?
Medis je star 34 let. Prav zaradi nenehnih vlaganj v razvoj in znanje zaposlenih ter v digitalizacijo lahko danes partnerjem ponudimo storitve na najvišji ravni oziroma vse, kar potrebujejo za učinkovit vstop na katerikoli trg srednje in vzhodne Evrope. Kljub nenehnim prilagajanjem spremembam in smernicam v družbi in poslovnem okolju, ki so seveda nujna, smo ostali zvesti sami sebi: vemo, kdo smo in zakaj smo tu. Prav to je ključno za naš uspeh in za ugled. Nismo eno tistih podjetij, ki vsakih nekaj let razmišljajo, kaj bi bila njihova osnovna dejavnost, najsi gre za veledrogerijske, podporne, regulatorne storitve ali celo proizvodnjo. Mi smo vedno bili in ostajamo strokovnjaki na področju medicinskega trženja, pravzaprav prodajamo znanje. Tuja farmacevtska podjetja nas kot dolgoročnega partnerja izberejo prav zaradi znanja in naših uspehov, saj nam lahko brez skrbi prepustijo njihovo zdravilo in vedo, da bomo za njihov izdelek poskrbeli kar najbolje. Obenem pa nam zaupajo tudi zdravstveni delavci, ki potrebujejo prav to: ključne in predvsem jasne strokovne informacije za varno in pravilno predpisovanje zdravil.
Z mnogimi partnerji tako sodelujemo že desetletja in ko nas obiščejo, so vedno znova presenečeni, kaj vse smo uspeli narediti za njihova zdravila, ki jih zastopamo na izbranih trgih. Pogosto rečejo, da je to še boljše, kot če bi odprli lastno predstavništvo. Zato menim, da se bo vedno več farmacevtskih podjetij odločalo za vstop na majhne in zapletene trge skupaj z močnim regionalnim akterjem, ki pa obvlada lokalne specifike različnih držav v srednjeevropski regiji, namesto v lastni režiji, ker je to zanje model z manj tveganja.
Medis bo imel tudi v prihodnosti izredno pomembno mesto, mednarodno in lokalno. Soustvarjali bomo prihodnost na področju farmacije in medicine. Imamo sredstva in možnosti za poslovanje v še večjem obsegu in s še večjo mednarodno prepoznavnostjo. Seveda bomo tudi finančno večje in močnejše podjetje. Ampak poslovni uspeh, torej rast in obstoj podjetja na dolgi rok je možen le ob spoštovanju interesov vseh deležnikov. To polagam na srce tudi drugim podjetjem v panogi in tudi izven nje: zavedanje, da naj ne rastemo na škodo kogarkoli – bolnikov, zaposlenih, okolja ali družbe – mora postati iztočnica prav za vse!
Za Medis si tako želim, da ostanemo podjetje, ki je sposobno pripeljati inovativna zdravila v države naše regije, predvsem pa da ostanemo podjetje s srcem, v katerega prispevajo vsi zaposleni. Da ohranimo pristno, Medisovo kulturo, kjer se zaposleni dobro počutijo in se jim ni treba pretvarjati, temveč so lahko usmerjeni v svoj osebni in profesionalni razvoj.
Ko govorim o razvoju ljudi, ne mislim le na stalna interna ali zunanja izobraževanja ter na mentorske programe, temveč predvsem na razvoj nasledstva: kaj bomo pustili za seboj, če znanja in navdušenja za posel ne prenesemo na naše zanamce?
Še močnejša vpetost v tisto, kar me je vedno najbolj navduševalo, in razbremenitev od dnevnih, operativnih stvari, je tisto, kamor sem osebno namenjena. Zanimajo me dolgoročni, predvsem razvojni projekti, mednarodno povezovanje in morda tudi širitev dejavnosti.
In hvaležna sem, da sem uspela prepričati našega ustanovitelja gospoda Strnada, da naj me na mestu direktorice podjetja Medis s 1. 8. 2023 nasledi Maja Strnad Cestar, mag. ekon., dosedanja operativna direktorica. Sama ostajam članica uprave za strokovno in razvojno področje ter direktorica področja farmacevtike, kamor sodijo zdravila na recept, brez recepta ter program neinvazivne medicinske estetike. Ponosna sem, da lahko na ta način dajemo priložnost naslednjim generacijam, predvsem pa, da v podjetju ohranjamo kontinuiteto in nadaljujemo s prizadevanji za boljšo družbo ter boljše zdravje ljudi, s čimer ohranjamo in krepimo smer vzdržnega in zdravega razvoja podjetja.
Farmacevtska podjetja imajo v laični javnosti velikokrat negativen prizvok v smislu previsokih cen zdravil, velikih dobičkov ipd. S svojim poslanstvom temu pravzaprav oporekate. Kako vidite vlogo farmacevtskih podjetij – inovativnih in generičnih?
Visoke cene zdravil so pogosto izpostavljena tema v medijih, predvsem zaradi tega, ker je medijem zanimivo pisati o astronomskih cenah zdravil, zlasti sedaj, s pojavom genskih terapij. A teh najdražjih zdravil, ki so običajno namenjena bolnikom z zelo redkimi boleznimi, je izredno malo, in mi kot farmacevti seveda vemo, da smo lahko zelo zelo hvaležni tisti peščici razvojnih podjetij, ki so se jih kljub majhnemu potencialu namenila razviti!
Vsaka nova molekula, ki je opravila vsa klinična testiranja in ji regulatorni organ dovoli klinično rabo, pomeni izjemen uspeh in je rezultat znanja, tehnologije ter ogromne, več kot 2-milijardne investicije. V enem letu je na svetu registriranih povprečno le dobrih 30 novih molekul, ki bodo marsikomu pomenile prelomnico med življenjem in smrtjo. In ko gre za to, se je seveda težko opredeliti do vrednosti človekovega življenja, lahko pa razmišljamo o pravici do dostopnosti do zdravljenja, če le to obstaja, ter o pravici vseh in vsakogar do dostojnega življenja.
Veliko več bi veljalo v javnosti govoriti o problematiki zdravil, ki so pravzaprav tako poceni, da so prepoceni in več ne prenesejo vseh stroškov rokovanja in upravljanja z njimi, še posebej, ko gre za majhne serije, namenjene za majhne države. Kako bomo še zagotavljali njihovo dostopnost? Cena takega zdravila preprosto ne prenese vseh fiksnih stroškov, posebnosti pri proizvodnji in regulativi ter standardov nadzora, da o potrebnih investicijah v izobraževanje zdravstvenih delavcev s ciljem varne in pravilne rabe zdravil sploh ne izgubljamo besed, ker niso izvedljive v nobenem primeru.
Čisto konkretno lahko trditev podkrepim s podatkom, da približno 60 odstotkov zdravil stane manj kot 5 evrov na škatlico in kar 85 odstotkov zdravil manj kot 10 evrov. Bralcev, farmacevtov, mi verjetno ni treba spraševati, zakaj se od farmacevtske industrije pričakuje, da bo nek kronični bolnik optimalno zdravljen po ceni enega ali dveh evrov na mesec in bo to za industrijo vzdržno kljub enormno povečanim stroškom proizvodnje ter vedno novim dajatvam regulatorjev, obenem pa bo že za priboljške, ne nujno zdrave, ta isti bolnik brez težav dnevno namenil nekajkrat toliko denarja.
Ste tudi članica Združenja Manager in pred tremi leti ste prejeli nagrado Artemida za izjemne dosežke na področju vodenja, ki jo menedžerkam podeljuje omenjeno združenje. Čestitamo! Kaj pomeni takšna nagrada?
Artemida je nagrada, namenjena tistim ženskam, ki so prebile stekleni strop in prvič prevzele najvišji vodstven položaj. Seveda sem bila zelo vesela priznanja, čeprav je zame največji uspeh, ko vidim pristne, zagnane, odlične sodelavce, kako se spoštujejo, kako sami poganjajo stvari naprej, kako odlični vodje postajajo. Oni so in bodo naši nasledniki in moramo se potruditi za njih in zaradi njih! Jaz se nikoli nisem lotevala stvari samo z glavo in z rokami, ker sem že zelo zgodaj uvidela, da trajnejši uspeh pride samo, če imaš ob delu zraven tudi srce. Zdi se mi, da je ta nagrada predvsem posledica mojega naravnega delovanja, predvsem pa pristnega voditeljstva. Vsi smo samo ljudje, z vsemi našimi pomanjkljivostmi in neznanjem. Vodja nisi zato, ker vse znaš, temveč zato, ker ljudem zaupaš, da bodo oni znali in zmogli.
Menim, da to nagrado potrebujemo predvsem zaradi širšega družbenega konteksta. Ko gledam nazaj, ugotavljam, da so me na moji poti vedno podpirali dejansko prav moški. In tudi to je dokaz, da spol ni in ne bi smel biti pomemben, štejejo le naša širina in naše sposobnosti. Sama sem očitno našla tisto mesto na poklicni poti, kjer sem z vsem srcem lahko udejanjala svoje strokovne strasti in pomagala razvijati mnoge naslednike. Slednje me tako zelo veseli, da sem že velikokrat pomislila, da bi morda morala biti tudi učiteljica.
Med vodilnimi kadri še vedno močno prevladujejo moški. Kaj je po Vašem mnenju vzrok za to, saj možnosti za izobrazbo in zaposlitev v Sloveniji ženske vsekakor imamo in v tem smo kar enakopravne?
Ob letošnjem svetovnem dnevu žena je generalni sekretar OZN António Guterres opozoril, da svetovni napredek na področju pravic žensk izginja pred našimi očmi in da bodo za dosego vedno bolj oddaljenega cilja enakosti spolov potrebna še tri stoletja. Tristo let! Seveda so velike razlike med državami, kulturami in tudi industrijskimi panogami, vendar je to enostavno nedopustno.
V Medisu je k sreči situacija zelo drugačna. V podjetju je zaposlenih 75 odstotkov žensk in enak odstotek žensk imamo na vodilnih položajih. Zaposlenim omogočamo hibriden način dela in jih podpiramo, da lažje usklajujejo zasebno in poslovno življenje. Veseli smo vsakega, ki prinese znanje, strast do dela in napredka ter pri delu na izbranem delovnem mestu uživa. Delo preprosto moraš imeti rad. In predvsem moraš biti pristen, sam svoj, ne glede na raso, religijo, spol ali starost. Pristnost na delovnem mestu je dragocena, vendar žal ne samoumevna, čeprav vemo, da ponarejenim nasmehom in praznim obljubam ljudje ne zaupamo in ne verjamemo.
Medis je pobudnik in sponzor projekta mednarodnih nagrad Medis Awards. Čeprav je projekt že dobro uveljavljen, Vas prosim za nekaj kratkih informacij o njem. Predvsem me zanima, kako se je porodila ideja o teh nagradah.
Omenila sem, da smo kot farmacevtsko podjetje usmerjeni v celovito trženje inovativnih terapij v državah srednje in vzhodne Evrope. Ker gre pogosto za nove terapije, se še toliko bolj zavedamo, da je naša odgovornost, da zdravila hitro in - kar je najpomembneje - varno dostavimo do bolnikov. Zato zdravnike, farmacevte in druge zdravstvene delavce obravnavamo kot naše najpomembnejše deležnike. Podpiramo jih z natančnimi in pravočasnimi informacijami o zdravilih iz našega portfelja ter odgovarjamo na njihova vprašanja o varnosti in učinkovitosti izdelkov.
Tako smo med tesnim sodelovanjem z njimi opazili, da zdravniki in farmacevti svoje raziskovalno delo opravljajo dodatno, poleg svoje vsakodnevne klinične prakse in dela z bolniki ter najpogosteje v svojem prostem času. Ta njihova srčna predanost raziskovanju se nam je zdela neverjetna in navdihujoča. Zato smo menili, da si njihovo predano delo zasluži širšo pozornost strokovne in tudi splošne javnosti. Poleg tega se je nemalokrat zgodilo, da so ti raziskovalci svoja dela objavili v uglednih mednarodnih publikacijah in prejeli priznanje mednarodne strokovne skupnosti, medtem ko domača javnost o tem ni vedela nič. To je bila osnovna pobuda za to, da smo se leta 2014 odločili, da bomo začeli podeljevati nagrado International Medis Awards (IMA) kot priznanje za izjemne raziskovalne dosežke zdravnikov in farmacevtov v naši regiji.
Nagrade so torej predvsem javno priznanje in poklon zdravnikom in farmacevtom, njihovim prizadevanjem, znanju in vztrajnosti, s katerim delajo preboje ter tako pomagajo ljudem do boljših možnosti zdravljenja in bolj kakovostnega življenja. Vsa raziskovalna dela, ki so prijavljena na natečaj, so bila pred tem že objavljena v priznanih znanstvenih revijah z visokim faktorjem vpliva, celo v najvišje uvrščenih medicinskih publikacijah na svetu, kot je na primer Lancet. Ponosni smo, da so nagrade IMA z leti postale priznane in zelo cenjene. Letos je na natečaj prispelo 238 prijav, od tega jih je 185 doseglo stroge kriterije za nominiranca za nagrado.
Kdo pa se lahko prijavi na nagrado in kako izbirate zmagovalce?
Prijavijo se lahko zdravniki in farmacevti iz devetih držav srednje in vzhodne Evrope: Avstrije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Madžarske, Makedonije, Slovenije in Srbije. Prijave na IMA ocenjuje neodvisna mednarodna komisija desetih članov iz sedmih držav. Komisija na podlagi popolnoma transparentnih in objektivnih kriterijev izbere nominirance, finaliste in zmagovalce za posamezno področje. V mandatnem obdobju 2021–2024 komisijo vodi prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm., s Katedre za farmacevtsko biologijo Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Veseli smo, da se prijavljajo tudi slovenski zdravniki in farmacevti, še bolj pa smo ponosni, da je bilo, odkar podeljujemo nagrade, kar 23 zmagovalcev iz Slovenije. To kaže na izjemno visoko raziskovalno raven prijavljenih del iz Slovenije. Tudi letos smo imeli zmagovalca iz slovenskih vrst, in sicer Vida Janšo, dr. med., iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Njegov znanstvenoraziskovalni prispevek je bil najboljši na področju ginekologije.
Poleg dr. Janše so bili med letošnjimi finalisti še trije slovenski raziskovalci: izr. prof. dr. Matej Štuhec, mag. farm., spec. klin. farm. (Psihiatrična bolnišnica Ormož in Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru) na področju farmacije, Dzhamilyat Abdulkhalikova, dr. med. (Univerzitetni klinični center Ljubljana) na področju ginekologije, in dr. Kaja Kolmančič, dr. med. (Univerzitetni klinični center Ljubljana) na področju nevrologije. Naj dodam, da je že uvrstitev v finalni izbor izjemen dosežek, saj so kriteriji za to izjemno visoki.
Kot farmacevtsko podjetje je Medis seveda povezan z lekarniško dejavnostjo. Kako Vi ocenjujete lekarniško dejavnost v Sloveniji in kje vidite neizkoriščene priložnosti? Kaj opažate, če bi primerjali lekarne pri nas z lekarnami v državah EU?
Zagotovo lahko rečem, da so slovenske lekarne na popolnoma primerljivi, če ne celo na višji ravni kot lekarne drugod po Evropi. Visoka strokovnost in raven znanja farmacevtov v lekarni je tisto, na kar moramo biti izjemno ponosni in moramo vztrajati, da tako tudi ostane. Tudi kot družba se premalo zavedamo tega, da so farmacevti prva strokovna linija, ki je bolnikom na voljo 24/7, in to tudi v času izrednih razmer, kot je bila epidemija COVID-19.
Sama vedno z največjim veseljem vstopim v lekarno in se vsakič znova ob pogovoru s kolegicami in kolegi strinjam, kako izjemen poklic opravljajo. Čeprav je kdaj težko, predvsem v zadnjem času zaradi pomanjkanja kadra, tega ni opaziti. Vsak bolnik dobi iskano zdravilo, strokoven nasvet, toplo besedo in pristen nasmeh. Me pa žalosti, ko lekarne kdo primerja s trgovci ali pa z dobičkarji. Edini dobro delujoč zdravstveni tim je namreč tisti, v katerem je v zdravljenje poleg zdravnika in medicinske sestre močno vpet še farmacevt. Vsi farmacevti bi morali to bolj poudarjati, kadarkoli se medijsko izpostavljajo, ker le močna sporočila, ki jih neprestano ponavljamo, lahko vplivajo na dvig nekega zavedanja, kot to vemo izkušeni tržniki. Čestitam prizadevanjem kliničnih farmacevtov, ki so v mnogih slovenskih bolnišnicah že vpeljali farmacevtsko stroko v celostno obravnavo bolnika. Kolikor sem lahko zasledila, si tam že ne morejo več predstavljati rednega dela brez prisotnosti farmacevta na oddelku.
Aktivni ste tudi na družbenih omrežjih. Prek Vaših objav lahko spremljamo utrinke in uspešne zgodbe podjetja Medis in Vaše športne dosežke. Kje najdete čas in kateri šport Vas najbolj veseli, Vam najbolj »napolni baterije«?
Šport je res moj ventil za sproščanje. Ker me veseli, mi ni težko biti prav vsak dan športno aktivna. To je enostavno nekaj, kar je del mojega vsakdanjika in kar lahko primerjam z drugimi dnevnimi opravili. Zjutraj si vselej rečem: Martina, odtelovadi sedaj, ali pa pojdi na hitro na Rožnik. In povem vam, dan je tako rekoč »narejen«! Če bi vsi resnično pogledali, kako marsikdaj zabijemo čas, bi si upala trditi, da si tiste pol ure za šport lahko vzame prav vsak.
Pred leti sem bila pobudnica Medisove športne sekcije, ki je sedaj aktivna že v nekaj naših državah in pod okriljem katere sodelavci sodelujejo na tekaških, kolesarskih in drugih preizkušnjah. Jaz pa pravzaprav najraje športam sama, saj rada plavam, kar pa težko počneš v družbi. Ob plavanju na dolge proge pa zelo rada odplavam tudi z mislimi in snujem nove ideje. Ob prostih dnevih pa čas skrbno načrtujeva skupaj z velikim ljubiteljem narave, mojim možem, in se odpraviva na tek na smučeh, na smučanje, treking ali - če imava srečo in je mraz dovolj pritisnil - na drsanje po zaledenelih jezerih. Kar pa še ne pomeni, da ne ljubiva sonca in morja. Prav nasprotno, oba sva navdušena windsurferja in povem vam, da sta svoboda in vznemirjenje, ki ju občutiš ob glisiranju, blizu popolnosti. Priporočam!
Tako da smo v mojem zakonu, potem ko sta sinova že zapustila gnezdo, v bistvu trije: mož, jaz in šport. Pravim si le še: samo, da bomo zdravi!
Prav za konec: kaj bi bilo Vaše sporočilo bralcem Lekarništva?
Vem, da bi bil tole lahko trenutek za neko globoko navdihujočo misel, vendar bom tako kot vedno tudi tokrat izhajala iz sebe – kaj sta mene naučila življenje in karierna pot: najpomembnejši so odnosi, saj smo ljudje bitja skupnosti, ne neke izolirane enote, najsi gre za odnose doma, med prijatelji ali v službi. Kot vodja se tega še toliko bolj zavedam, saj je vodja dober samo toliko, kolikor je dobra ekipa. Poleg tega se mi zdi ključno, da ostaneš vse življenje radoveden, zato mladim sodelavcem vedno polagam na srce: sprašuj, sprašuj in veliko sprašuj. In nazadnje, kdaj pa kdaj je treba narediti tudi nekaj, kar se ti sicer ne splača, je pa to vredno narediti. To je poplačano z občutkom, da si nekaj naredil prav in v dobro drugih.